Resnica ali mit o očeh? 21 zmot ali dejstev o očeh

Nič koliko prepovedi in nasvetov glede oči ste v svojem življenju že slišali. Pa je v njih kaj resnice ali gre samo za mit o očeh, ki kroži   med ljudmi brez prave strokovne osnove? Poglejmo, kaj pravijo strokovnjaki.

mit o oceh so tudi modre pri dojenčkih

 

Mit o očeh št. 1: Vsi dojenčki se rodijo z modrimi očmi

NE DRŽI. Dojenčki belopoltih staršev se res najpogosteje rodijo s temno modrimi očmi z dodanim odtenkom sive, saj imajo ob rojstvu zelo malo pigmenta melanina. Barva oči se najbolj definira med šestim in devetim mesecem starosti, pri nekaterih tudi do 12. meseca. Takrat šele lahko rečemo, kakšno barvo oči bo imel otrok. Dojenčki drugih ras se rodijo z rjavimi očmi, ki pa tudi ostanejo takšne.

 

Mit o očeh št. 2: Po rojstvu nam oči ne rastejo več

NE DRŽI. Dojenčki se rodijo z očmi, velikimi približno dve tretjini njihove končne velikosti. Oči še naprej rastejo po rojstvu, najprej v prvih letih življenja, nato še v puberteti.

 

Mit o očeh št. 3: Rjavooki starši ne morejo imeti modrookega otroka

NE DRŽI. Resnica je, da barva oči staršev ne more napovedati, kakšno barvo oči bo imel njun otrok. Trenutne raziskave kažejo, da je  za barvo oči najverjetneje odgovornih kar 16 različnih genov, ki dajo odgovor, zakaj imata lahko dva starša z enako barvo oči otroke s povsem drugačno barvo oči.

 

Mit o očeh št. 4: Gledanje televizije od blizu poškoduje oči

NE DRŽI. Gledanje televizije od blizu ne bo trajno poškodovalo vašega vida. Mogoče oseba, ki gleda elektronske naprave od blizu, potrebuje očala. Otroci imajo večjo sposobnost osredotočanja na bližnje predmete, zato jim je morda udobneje sedeti blizu televizorja.

 

Mit o očeh št. 5: Branje pri slabi svetlobi poškoduje oči

NE DRŽI. Branje pri slabi svetlobi oči ne poškoduje, vsekakor pa dobra in pravilna osvetlitev olajša branje in delo z drobnimi predmeti ter manj utruja oči.

 

Mit o očeh št. 6: Z nošenjem očal oči polenimo in vidimo vedno slabše.

NE DRŽI. Očala so odličen pripomoček za tiste, ki ne vidijo ostro. Zaradi njih oči prav nič ne polenimo in ne oslabimo. Očala s stekli, narejenimi prav za nas in našo dioptrijo, nam pomagajo, da vidimo bolje. Pri otrocih ima nošenje očal ključno vlogo pri razvoju vida in preprečevanju slabovidnosti.

 

Mit o očeh št. 7: Če preveč mučimo oči, jih bomo izrabili

NE DRŽI. Naloga oči je gledanje in prav nič jim ne škoduje, če se trudimo z branjem majhnih črk ali natančnimi ročnimi deli.

 

Mit o očeh št. 8: Branje v postelji škodi očem

NE DRŽI. Branje v postelji očem zagotovo ne škodi, mogoče pa slabo vpliva na držo in povzroči utrujene oči, če beremo pri slabi svetlobi.

mit o očeh je tudi, da branje v postelji skoduje ocem

Mit o očeh št. 9: Suhe oči imamo zato, ker smo v življenju veliko jokali in izjokali vse solze

NE DRŽI. Solz nam zaradi joka ne zmanjka. Bolezen suhih oči nastane, ker solze prehitro izhlapijo s površine očesa ali pa se ne tvorijo dovolj učinkovito. Pojavi se lahko zaradi številnih dejavnikov, povezanih z okoljem, hormoni, stranskimi učinki po operaciji oči ipd. Suhe oči najlažje omilimo z uporabo umetnih solz. Umetne solze vlažijo in ščitijo površino suhega očesa in prinesejo hitro olajšanje.

 

Mit o očeh št. 10: Če namerno škilimo, lahko oči ostanejo obrnjene navznoter

NE DRŽI. Škiljenje je očesna bolezen in pomeni odklon enega očesa glede na drugo oko kot posledica nepravilnosti v binokularnem gledanju ali zaradi nepravilnosti živčno-mišičnega nadzora očesnih gibov. Gre torej za večplasten problem, ki ne more nastati, če se pošalimo in pogledamo križem. 

Mit o očeh št. 11: Siva mrena in glavkom doletita samo starejše ljudi

NE DRŽI. Čeprav sta tako siva mrena oz. katarakta in glavkom pogostejši pri starejših ljudeh, to ne pomeni, da se ne moreta pojaviti tudi pri mlajših. Če vas skrbi nenadno poslabšanje vida, je pametno obiskati oftalmologa, ne glede na vašo starost.

 

Mit o očeh št. 12: Vid lahko izboljšate s posebnimi vajami za oči

NE DRŽI. Vaje za oči  ne bodo izboljšale ali ohranile vida ali zmanjšate potrebe po očalih. Vaš vid je odvisen od številnih dejavnikov, na katere vaje za oči nimajo nobenega vpliva.

 

Mit o očeh št. 13: Gledanje v sonce lahko poškoduje vaše oči

DRŽI. Že kratkotrajno gledanje v sonce brez ustrezne zaščite za oči lahko trajno poškoduje  mrežnico in celo povzroči slepoto. Navadna  sončna očala in domači filtri niso dovolj dobra zaščita, če želimo pogledati direktno v sonce. Edini varen način za neposreden pogled na sonce so posebni sončni filtri.

Mit o očeh št. 14: Korenje izboljša vid

DELNO DRŽI. Korenje vsebuje vitamin A, ki je za vid zelo pomemben. Korenje pomaga ohranjati dober vid, ne bo pa izboljšalo vida ali preprečilo potrebe po očalih oz. kontaktnih lečah. Vitamin A lahko najdemo tudi v drugih živilih, kot so zelena listnata zelenjava, mleko, sir, rumenjak in jetra. Če želite zdravje oči še bolj podpreti, lahko uživate prehranski dodatek za oči, ki vsebuje točno tista hranila, ki jih vaše oči najbolj potrebujejo.

mit o očeh je tudi, da korenje izboljša vid

Mit o očeh št. 15: Kontaktna leča lahko zleze za oko

NE DRŽI. Da bi vam leča zlezla ali odplavala za oko, je praktično nemogoče. Površino očesa prekriva tanka plast z imenom veznica, ki povezuje veke z očesom in prepreči, da bi se leča izgubila ali pa vam zlezla za oko.

 

Mit o očeh št. 16: Barvno slepi so lahko samo fantje

NE DRŽI. Tudi ženske lahko podedujejo barvno slepoto, vendar je pri moških verjetnost zanjo veliko večja. Ocenjuje se, da ima 1 od 10 moških določeno obliko pomanjkanja barve. Redkeje se težave z barvnim vidom lahko pojavijo kasneje v življenju kot posledica bolezni, travme ali toksičnih učinkov zdravil, ki poškodujejo mrežnico ali vidni živec.

 

Mit o očeh št. 17: Ljudje, ki so barvno slepi, vidijo črno-belo.

NE DRŽI. Večina daltonistov ali barvno slepih ljudi lahko razloči barve. Težave imajo samo z določenimi barvami, npr. težko ločijo med zelenimi in rdečimi odtenki. Najhujša oblika barvne slepote, pri kateri se vse vidi v sivih odtenkih, je redka.

 

Mit o očeh št. 18: Izguba vida je neizogiben del staranja

NE DRŽI. Mnogo  težav z vidom, ki se razvijejo s starostjo, je mogoče zdraviti ali preprečiti. Pomembno je, da  vsako leto opravljate očesne preglede, da zdravnik opazi pojav morebitnih očesnih bolezni, kot sta glavkom ali makularna degeneracija. Pogosto lahko zgodnje zdravljenje upočasni ali prepreči izgubo vida.

 

Mit o očeh št. 19: Ko enkrat začnete nositi očala, se jih ne boste nikoli znebili

NE DRŽI. Uporaba očal ne bo poslabšala vida ali povzročila nobene očesne bolezni. Ko vidite jasno, tudi vsakodnevna opravila postanejo lažja. Očal ne nosite, ker ste od njih odvisni, ampak zato, ker popravljajo refrakcijske napake vida.

 

Mit o očeh št. 20: Oči je mogoče presaditi

NE DRŽI. Celotnega očesa ni mogoče presaditi, saj je ta zapleteni organ z možgani povezan z vidnim živcem. Ta je sestavljen iz več kot 1 milijon drobnih živčnih vlaken, ki jih je po prerezu mogoče spet povezati. Oftalmologi lahko trenutno presadijo roženico.

 

Mit o očeh št. 21: Trgovinska očala za branje lahko škodijo očem

DRŽI. Očala za branje, kupljena v trgovini, imajo dioptriji na obeh steklih enaki. Večina ljudi s težavami vida pa nima enakih dioptrij na obeh očesih. Posledice nošenja takih očal so glavobol, prekomerno naprezanje oči in celo slabost.

Related posts